DVK potrdila zapisnik o ugotovitvi izida volitev in zavrnila ugovor SDS. Janša: Takšne šlamastike še ni bilo

Člani DVK so na današnji seji potrdili zapisnik o ugotovitvi izida državnozborskih volitev 22. marca. Ob 70,25-odstotni volilni udeležbi je bilo v DZ izvoljenih sedem strank oz. list. Največ glasov, 28,66 odstotka, je dobilo Gibanje Svoboda. SDS je ob 27,88-odstotni podpori dobila 9179 glasov manj.

Največ oziroma 29 poslanskih mandatov je na volitvah osvojilo Gibanje Svoboda, SDS pa enega manj, torej 28. Trojček NSi, SLS in Fokus je osvojil devet, SD in Demokrati po šest, skupna lista Levica in Vesna ter Resni.ca pa po pet poslanskih sedežev.

Potrditvi izida bo sledila objava v uradnem listu, nato pa bo predsednica države Nataša Pirc Musar lahko sklicala ustanovno sejo novega sklica državnega zbora. Predsednica republike je že napovedala, da bo konstitutivno sejo novega sklica parlamenta sklicala za ta petek.

Po tem, ko bo predsednica države sklicala ustavno sejo državnega zbora, bodo na sestanku začasnih vodij poslanskih skupin pri odhajajoči predsednici parlamenta Urški Klakočar Zupančič stekle priprave na izvedbo konstitutivne seje.

Zavrnili zadnji ugovor SDS glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi volitev v tujini

Še pred potrditvijo zapisnika o ugotovitvi izidov volitev v državni zbor pa so člani DVK zavrnili zadnji ugovor SDS glede domnevnih nepravilnosti pri izvedbi volitev.

V stranki Janeza Janše so omenjeni ugovor vložili prejšnji teden. Menijo namreč, da so se nepravilnosti pojavile pri izvajanju volitev v Buenos Airesu, pri določitvi predčasnih volišč, imenovanju namestnikov predsednikov okrajnih volilnih komisij in pri hrambi glasovnic pri predčasnem glasovanju.

Zavrnili vse ugovore

Na seji DVK so danes med drugim ugotavljali, da je pošta v Argentino prišla, saj so od tam prejeli kar nekaj glasovnic po pošti, možno pa da je, da vsi volivci pošte niso dobili pravočasno, kar se sicer dogaja na vseh volitvah. Volivci v tujini so sicer imeli možnost glas oddati tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.

Člani komisije so tudi ugotavljali, da v ugovoru SDS ni navedla, koliko volivcem naj bi bila kršena volilna pravica. Zavrnili so tudi očitek, da naj bi bile kuverte, poslane po pošti, odprte.

O pošiljanju volilnega gradiva in glasovnic po uradni dolžnosti je direktor službe DVK Igor Zorčič izpostavil, da je Slovenija ena redkih držav, ki to počne na tak način, v večini primerov velja, da se morajo volivci prijaviti sami. V primeru pošiljanja glasovnic v Argentino pa je po navedbah DVK težava tamkajšnji poštni sistem, na kar so jih opozorili tudi tamkajšnji volivci.

Po Zorčičevih navedbah število oddanih glasov po pošti iz tujine ni bistveno nižje kot pred štirimi leti, podobno nižja je bila tudi udeležba na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Zato je po njegovem mnenju lahko tudi stvar debate, ali je to posledica nevročenih glasovnic ali morda drugih okoliščin. "Mogoče pestro dogajanje tu, ki je morda botrovalo tudi dobri udeležbi, naših volivcev v tujini ni toliko doseglo," je komentiral.

"Bile so izpeljane tako rekoč brez napak"

Predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob je ob danes potrjenem zapisniku izida zadnjih parlamentarnih volitev poudaril, da so te "največji javni dogodek", pri katerem sodeluje več kot 20.000 ljudi. Visok, nekaj več kot 70-odstotni delež volilne udeležbe pa po njegovih besedah kaže na zaupanje volivcev v volilni sistem.

Z direktorjem službe DVK Igorjem Zorčičem sta na današnji novinarski konferenci ugotavljala, da je izvedba tokratnih parlamentarnih volitev potekala v skladu z zastavljenim rokovnikom. "Bile so izpeljane tako rekoč brez napak," je prepričan Zorčič. Na tekoč potek po njegovem mnenju kaže tudi to, da so večino glasovnic prešteli še prej, kot so si sprva obetali, in do izida prišli zelo hitro.

Priznal je sicer, da glede na obseg ter kompleksnost priprav in same izvedbe volitev prihaja "tu in tam" do kakšnih administrativnih težav, a so bili nanje v zadostni meri pripravljeni, tudi na račun več izvedenih referendumov v iztekajočem se mandatu.

Ob očitkih o težavah pri delovanju spletne strani z izidi glasovanja na volilni večer pa je Zorčič poudaril, da spletna stran nikakor ne vpliva na volilni izid, tudi če bi bila tarča kibernetskega napada oz. tovrstnih poskusov. Glasovnice so fizične, volivci glasujejo pisno, tako vodijo tudi zapisnike, šele nato pa podatke vnašajo v sistem. "Mi imamo še vedno "peš sistem", ki zagotavlja, da smo popolnoma odporni na vsakršne tovrstne zadeve," je dejal.

Težave pri delovanju spletne strani so tako po njegovih besedah nastale zlasti zaradi velikega števila obiskov. Kar pa ni povezano z informacijskim sistemom, ki je v ozadju povsem normalno deloval tudi v tem času, je zagotovil Zorčič in spomnil, da so mediji denimo prikazovali posodobljene podatke tudi v času, ko jih spletna stran DVK ni.

Tudi poročilo ministrstva za digitalno preobrazbo, ki je nadzorovalo strežnike, po njegovih navedbah kaže, da "zaznane težave niso povezane z morebitnim zlonamernim prometom, kibernetskimi napadi, nepooblaščenimi vdori ali drugimi oblikami kibernetskih groženj". Analiza prav tako ni pokazala znakov, ki bi kazali na namerno povzročanje motenj v delovanju.

Je pa Zorčič opozoril, da se je DVK ob izvedbi tokratnih volitev, še zlasti po zaprtju volišč, soočala s številnimi diskreditacijami, blatenjem na družbenih omrežjih, izkrivljanjem dejstev o poteku glasovanja na posameznih voliščih, informacijami, podprtimi s fotografijami, ki niso izkazovale navedenega, ipd. "Gre za okoliščine, s katerimi se doslej nismo soočali, verjetno pa to ostaja del neke nove realnosti," je ocenil direktor službe DVK.

Razpravljali o zagotavljanju anonimnosti

DVK pa je tokrat na seji odprla tudi debato o zagotavljanju anonimnosti na eni in transparentnosti na drugi strani pri štetju glasov iz tujine, ki ga je opravila DVK in ne okrajne volilne komisije. Pomisleki se namreč pojavljajo zlasti tam, kjer je oddano manjše število glasov in bi lahko bila pod vprašajem anonimnost glasovanja. Na seji je bil sicer podan tudi predlog za naznanitev suma kaznivega dejanja glede varovanja tajnosti glasovanja, o tem bo DVK še razpravljala na eni od prihodnjih sej.

Sicer pa na DVK zatrjujejo, da vedno iščejo možnosti izboljšav volilnega sistema, večkrat so se že zavzeli tudi za zakonodajne spremembe. A je to pristojnost zakonodajalca, so pristavili.

Janša: Ne gre za nepravilnosti, ampak za očitne nezakonitosti

Janša pa še naprej vztraja, da ima Slovenija velik problem, ko gre za legitimnost državnozborskih volitev. "Tisti, ki so nezakonitosti zagrešili, zdaj odločajo o tem, ali so bile nezakonitosti narejene. To je zelo čuden sistem," je dejal predsednik SDS. Napovedal je, da bodo preučili, kakšne pravne možnosti imajo še na razpolago. "Če obstajajo, jih bomo uporabili," je dodal Janša.

Ponovil je, da del volitev ni bil izpeljan zakonito: "Ne gre za nepravilnosti, ampak za očitne nezakonitosti. Organi so bili imenovani v nasprotju z zakonom, volišča so bila locirana v nasprotju z zakonom." Kot je poudaril, take šlamastike, kot smo ji bili priče na tokratnih volitvah, pri nas še ni bilo. "Tudi sicer levica še nikoli ni zmagala pošteno, vedno kaj najdejo," je še navedel predsednik SDS.